Osnovni podatki
Druga pogosta imena: navadna ajda (Fagopyrum esculentum Moench)
Ayurveda:
Goetheanistični pogled:
Družina: dresnovke (polygonaceae)
Angleško ime: buckwheat
Rastišče: kultivirana
Užitni deli: seme, zel cvetoče rastline
Botanični opis rastline
Navadna ajda je enoletnica, ki zraste do 60 cm visoko (Kreft, Kočevar Glavač, 2013). Je stepska rastlina, ki uspeva na nerodovitni, zelo peščeni zemlji. Ima kratko vegetacijsko dobo in dozori v treh mesecih (Jagodič, 2004). Ima vretenaste korenine in rdeče obarvano razvejano steblo. Lisi so srčasto puščičaste oblike, zgornji so sedeči, spodnji pa pecljati. Steblo se razveji na dve veji ali več stranskih, odvisno od dednih lastnosti sorte in gostote setve. Cveti od julija do oktobra in ima bele do rdeče cvetove, ki so združeni v mnogocvetna socvetja ali grozde. Barva cvetnih listov je odvisna od sorte in temperature zraka. Oprašujejo jo žuželke, predvsem čebele, saj cvetovi vsebujejo veliko nektarja (Kreft, Kočevar Glavač, 2013). Iz poraščenih cvetov se razvijejo temnorjava trikotna semena s trdo ovojnico (Jagodič, 2004).
Rastišče
V Sloveniji je ajda najpogosteje kultivirana, redko se najde podivjano.
Razmnoževanje
Različice
Sorodna vrsta je tatarska (nora) ajda, katero so nekoč že gojili v Sloveniji. Občasno se je pojavljala le še kot plevel na ajdovih njivah. Vendar pa se danes ponovno goji za prehranske namene. Tudi ta vrsta ima podobne učinkovine kot navadna ajda in se lahko uporablja v zdravilne namene (Galle Toplak, 2015).
Škodljivci in bolezni
Nabiranje
Na višku cvetenja je najboljši čas, da jo požanjemo in posušimo za čaj (Grilc, 2010). Ob času cvetenja se nabirajo in sušijo nadzemni deli rastlin, saj je takrat količina flavonolov, predvsem rutina, največja, kasneje pa ponovno upade. Obstaja mnenje, da je ajda z rožnatimi cvetovi najučinkovitejša, medtem ko plodovi nimajo posebnih zdravilnih učinkov (Galle Toplak, 2015). Jeseni nabiramo zrela semena (Jagodič, 2004).
Sušenje in hramba
Ajdine liste in cvetove sušimo pri nizki temperaturi dalj čas kot druga zelišča. Sušenje je precej zahtevno, saj se le s primernim postopkom ohranijo njene zdravilne učinkovine.
Rastlinske učinkovine
Zel ajde vsebuje največ flavonoidov, od tega kar od 2 do 10 % rutina, ki ga v takšnih količinah ne najdemo v nobeni drugi rastlini. Poleg rutina vsebuje tudi hiperozid, kvercitrin, antocianine, klorogensko, galno in salicilno kislino, ter β-sitosterol in fototoksični fagopirin (Kreft, Kočevar Glavač, 2013). Vsebuje tudi kavno in kina kislino ter fagopirin, ki je kemično soroden hipericinu šentjanževke (Galle Toplak, 2015). V semenu teh učinkovin ne najdemo, so pa bogata s škrobom, z beljakovinami in rudninskimi solmi (Jagodič, 2004).
Učinkovanje in uporaba
Rutin, skupaj z drugimi flavonolnimi glikozidi zavirajo delovanje določenih encimov, posledica le-tega pa je manjše zbiranje vode v medceličju, kar ščiti pred nastankom edemov. Ob tem izginejo vnetja, druge težave (bolečine, krči, težke noge) pa se izboljšajo. Do mikrocirkulacijskih motenj pa ne pride samo zaradi venoznih obolenj, ampak tudi pri obolenjih srca in krvnega obtoka, pri aterosklerozi in diabetesu. Uporabo ajde se priporoča diabetikom (redno pitje olajša diabetično retinopatijo, nosečnicam in vsem, ki imajo težave s krčnimi žilami, nastankom edemov, oteklin in slabo občutljivostjo nog in rok (Galle Toplak, 2015).
Čaj iz ajde je nepogrešljiv pri težavah z ožiljem, saj v času cvetenja vsebuje učinkovine, ko povečujejo odpornost kapilar, ter s tem preprečujejo njihovo lomljenje in krvavenje. Čaj iz ajde ohranja in krepi stene ožilja, zdravi krčne žile in hemoroide, ter ugodno deluje na srce in krvni obtok. Poleg čaja je zdravilen tudi ajdov med, saj je zaradi visoke vsebnosti železa odličen za odpravljanje slabokrvnosti (Grilc, 2010).
Ajda se uporablja za lajšanje perifernih cirkulacijskih motenj, kot je kronično vensko popuščanje (Kreft, Kočevar Glavač, 2013).
Farmakološke in klinične raziskave
Rutin, izoliran iz zeli ajde dokazano (raziskave na živalih) vpliva na prepustnost sten kapilar ter preprečuje otekline (edeme). Začetki tovrstnih raziskav segajo že v leto 1947. Antiedematoznega učinka nima le rutin, ampak tudi njegovi metaboliti, ki nastanejo v telesu. Dokazano je, da rutin zavira encim hialuronidazo in teoretično bi naj bil ravno to mehanizem, ki preprečuje čezmerno prepustnost kapilar in nastajanje edemov. Najpomembnejša sestavina bazalne membrane, ki obdaja kapilare, je hialuronska kislina. Ob vnetju se poveča aktivnost encima hialuronidaze, ki razgrajuje hialuronsko kislino. Rutin pa nato z zaviranjem encima prepreči razgradnjo hialuronske kisline v bazalni membrani, ter tako ohrani nepoškodovano steno kapilare. Z preprečevanjem lipidne peroksidacije, rutin deluje antioksidativno. Pri antioksidativnem delovanju je izvleček iz ajde bolj učinkovit, kot ekvivalentni odmerek rutina (Kreft, Kočevar Glavač, 2013).
Z ajdo je bilo opravljenih tudi nekaj kliničnih raziskav, dve izmed njih na bolnikih s kroničnim venskim popuščanjem. Pri bolnikih, ki so tri mesece pili čaj iz zeli ajde, se je oteklina nekoliko povečala, vendar pa je bilo povečanje otekline pri kontrolnih bolnikih, ki so uživali placebo, kar nekajkrat večje. V drugi raziskavi so bolniki, ki so prejemali kapsule s 500 mg zeli ajde in 30 mg trokserutina (polisinteznega derivata rutina), dosegli statistično značilno zmanjšanje otekline na nogah (Kreft, Kočevar Glavač, 2013).
Pripravki
Za poparek vzamemo eno do dve čajni žlici zdrobljenega ajdovega zelišča. Pijemo ga po tri do štiri skodelice na dan. Najbolje je, da se nepretrgoma uživa 6-8 tednov v obliki kure, saj učinek nastopi šele po nekaj tednih (Galle Toplak, 2015).
Čajne mešanice:
- Prijatelj ožilja: cvet in list ajde, rožmarin, oves, plavico in repinec poparimo ter pustimo stati 10-15 minut, nato precedimo in pijemo grenkega dvakrat dnevno.
- Čajna mešanica za odvajanje vode iz telesa: list in cvet ajde, liste črnega ribeza preslico in rman poparimo ter pustimo stati 10 minut. Precedimo in pijemo kot kuro 14 dni dvakrat dnevno (Grilc, 2010).
- Za lajšanje starostnih tegob: čajna mešanica enakih delov ajdovih cvetov, glogovih listov in cvetov, rožmarinovih lističev, koprivnih listov in regratovih korenin. Za boljši spanec in počutje lahko dodamo majaronove plev, melisine liste in baldrijanove koreninice. Za čaj veliko jedilno žlico čajne mešanice poparimo spol litra vrele vode, pokrijemo in pustimo, da se popolnoma ohladi. Nato ga precejenega pijemo po eno skodelico večkrat na dan ali uro pred spanjem (Jagodič, 2004).
Tinktura: lahko jo pripravimo iz cvetoče ajde. Liste in cvetove drobno zrežemo in dva dela zdrobljene rastline prelijemo z osmimi deli 90 % alkohola. V dobro zaprti posodi namakamo od osem do deset dni, nato precedimo. Dobljeno tinkturo lahko uporabljamo le razredčeno, in sicer po 30 kapljic na dcl vode, večkrat na dan (Jagodič, 2004).
Ajdova kaša: oluščena ajdova kaša (seme) se kuha kot riž, njeno redno uživanje pa zmanjšuje krvni pritisk in ureja prebavo. Ima podoben lastnosti kot neoluščen riž (Jagodič, 2004).
Uporaba
UPORABA V VETERINI
Dobro zmleto zelišče se dodaja starejšim živalim z motnjami prekrvavitve, zaradi vpliva na ožilje in protivnetnega učinkovanja (Galle Toplak, 2015).
UPORABA V GASTRONOMIJI
Ajda je v gastronomiji bogato izkoriščena, od kuhane ajdove kaše, kot priloga mesnim jedem, do različnih jedi iz ajdove moke (ajdovi štruklji, ajdnek, ajdov kruh).
Ajdova moja je tudi dietna hrana za bolnike, ki ne prenesejo žit oziroma so oboleli za celiakijo (Galle Toplak, 2015).
Opozorila
Kot neželeni učinek pri uporabi večjih odmerkov zeli ajde se lahko pojavijo znaki fototoksičnosti, ki so posledica prisotnosti fagopirina, ki je po strukturi zelo podoben hipericinu iz šentjanževke. Podatki o uporabi med nosečnostjo in dojenjem niso zavedeni, zato je pred uživanjem potreben zdravniški posvet (Kreft, Kočevar Glavač, 2013).
Uživanje sveže cvetoče ajde je strupeno, saj vsebuje strupeno snov, ki se šele pri sušenju razgradi in izloči (Grilc, 2010).
Viri
Galle Toplak, K., 2015. Zdravilne rastline na Slovenskem. 2. razširjena izdaja. Ljubljana, Mladinska knjiga, 519 str.
Grilc, M., 2010. Zelišča z gore. Ljubljana, Kmečki glas, 152 str.
Jagodič, B., 2004. Zdravilne zeli – Najboljše blago za zdravo telo. Maribor, Slomškova založba, 431 str.
Kreft, S., Kočevar Glavač, N., 2013. Sodobna fitoterapija. Ljubljana, Slovensko farmacevtsko društvo, 692 str.
