Osnovni podatki
Druga pogosta imena: betram, dragoncelj
Ayurveda:
Goetheanistični pogled:
Družina: košarice
Angleško ime: tarragon
Rastišče: kultiviran
Užitni deli: sveži in posušeni listi
Botanični opis rastline
Pehtran je trajnica. V zemlji ima močno razraslo korenino iz katere poganja več olesenelih in golih stebel, ki lahko zrastejo do meter in pol visoko. Spomladi poženejo mladi poganjki, ki nosijo cele, črtalasto suličaste in gole lističe. Cvetni koški so rumeni in združeni v pokončne, sestavljene late, ki so na vrhu vejic. Cveti junija. Rastlina oddaja prijeten vonj in aromatičen okus (Jagodič, 2004).
Rastišče
V Sloveniji raste samo po vrtovih, v obmorskih deželah pa ga intenzivno gojijo (Jagodič, 2004).
Razmnoževanje
Francoski pehtran se razmnožuje s potaknjenci, poleti ali zgodaj jeseni vzetimi z vršičkov ali pa z delitvijo korenin (Velika knjiga o zeliščih, 2010).
Različice
Ločimo tri različice pehtrana, francoskega, ruskega in zimskega ali mehiškega. Francoski pehtran le redko obrodi semena, predvsem v hladnem podnebju, vendar lahko naredi drobna, zelenkasta, okrogla socvetja. Njegovi tanki podolgovati listi so sveže aromatični, ter zapletenega vonja in okusa (Velika knjiga o zeliščih, 2010).
Ruski pehtran redno cveti, ter obrodi uporabna semena. Dlje ko se goji, boljši ima okus (Velika knjiga o zeliščih, 2010).
Zimski ali mehiški pehtran je zelo podoben francoskemu. Je napol trpežna trajnica z drobno nazobčanimi podolgovatimi temno zelenimi aromatičnimi listi, ki jeseni obrodi obilje grozdov majhnih živo zlatih cvetov (Velika knjiga o zeliščih, 2010).
Škodljivci in bolezni
Nabiramo mlade, sveže poganjke. Da ne izgubijo preveč prijetno dišečega olja, jih posušimo na hitro v senci na prepihu. Če je le mogoče, uporabljamo sveže mlade poganjke (Jagodič, 2004).
Nabiranje
Nabiramo mlade, sveže poganjke. Da ne izgubijo preveč prijetno dišečega olja, jih posušimo na hitro v senci na prepihu. Če je le mogoče, uporabljamo sveže mlade poganjke (Jagodič, 2004).
Sušenje in hramba
Pehtran sušimo v hladnem in zračnem prostoru, preden liste shranimo, jih potrgamo s stebel (Lambert Ortiz, 1993).
Sveže liste lahko hranimo v plastični vrečki v hladilniku ali jih zamrznemo v ledenih kockah ali jih namočimo v vinski kis ali olje. Suhe liste je potrebno shraniti v nepredušno zaprtih posodah v hladnem in temnem prostoru.
Rastlinske učinkovine
Pehtran vsebuje precej eteričnega olja. Obenem pa tudi čreslovine, grenke snovi, smole, sluzi, razne organske kisline in njihove rudninske soli (Jagodič, 2004).
Učinkovanje in uporaba
Pehtran je cenjen za uporabi pri presnovnih težavah, saj eterično olje in grenke snovi spodbujajo izločanje prebavnih sokov, predvsem želodca, jeter in trebušne slinavke. Posledično bolj delujejo tudi ledvice. Čaj i posušenih lističev pehtrana pomaga zoper pomanjkanje teka, napenjanja, zgage, slabe prebave in živčno slabost. Obenem žene na vodo, kar se lahko izkoristi pri presnovnih težavah, revmatičnih bolečinah, putiki, ledvičnih kamnih in pesku. Ljudsko zdravilstvo priporoča čaj iz pehtrana tudi zoper živčno napetost, nespečnost, razbijanje srca, obenem pa poživlja delovanje jeter. Grgranje čaja zdravi ustne bolezni, kot so afte, vnetja in podobno (Jagodič, 2004).
Farmakološke in klinične raziskave
V nekaterih deželah pehtran tradicionalno uporabljajo za zdravljenje simptomov sladkorne bolezni in nedavne znanstvene raziskave potrjujejo to uporabo. Predhodne študije na živalih so pokazale, da alkoholni izvleček francoskega pehtrana znižuje raven inzulina in sladkorja v krvi (Velika knjiga o zeliščih, 2010).
Pripravki
Čaj za zdravilne namene: dve veliki žlici posušenih listov poparimo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pustimo, da se čaj popolnoma ohladi. Nato ga precedimo in pijemo pol ure pred jedjo.
Proti pomanjkanju teka: čajna mešanica iz dveh utežnih delov pehtrana, enega utežnega dela navadne tavžentrože, korenin rumenega svišča in poprove mete. Veliko žlico mešanice prelijemo s četrt litra vrele vode, pokrijemo in pustimo stati, da se čaj popolnoma ohladi. Čaj precedimo in pijemo po požirkih pol ure pred jedjo.
Zoper ledvični pesek in kamne: čajna mešanica iz enakih delov pehtrana, zlate rozge, brezovih listov, rmana in regratovih korenin. Veliko žlico čajne mešanice poparimo s četrt litra vrele vode, pokrijemo in pustimo, da se popolnoma ohladi. Nato ga precedimo in popijemo čim več.
Proti slabemu počutju: čajna mešanica iz enakih utežnih delov pehtrana, gloga, navadne melise, majarona, kamilic in poprove mete. Dve čajni žlički mešanice poparimo s skodelico vrele vode, pokrijemo in pustimo stati 10 minut, nato ga precedimo. Spijemo po tri do štiri skodelice čez dan, eno pa eno uro pred spanjem (Jagodič, 2004).
Uporaba
UPORABA V VETERINI
UPORABA V KOZMETIKI
UPORABA V GASTRONOMIJI
Pehtran se danes pogosteje uporablja v gastronomiji, kot pa za zdravljenje. Zaradi močnega okusa ga je potrebno uporabljati previdno. S svežim pehtranom se začinijo ribe, školjke, puran, piščanec, divjačina, teletina in jajčne jedi. Nasekljani listi se lahko dodajo solatnim polivkam, gorčici, pikantni francoski zeliščni omaki s šalotkami, bešamelni ter zeleni omaki in majonezi. Eterično olje pehtrana se uporablja v komercialnih solatnih polivkah, napitkih, sladicah, parfumih in gorčicah (Velika knjiga o zeliščih, 2010).
POSEBNOSTI
Opozorila
O varni in pravilni medicinski rabi se je potrebno posvetovati z zdravnikom. V času nosečnosti in dojenja, pehtrana ne smemo uporabljati v večjih količinah, kot so navedene v receptih (Velika knjiga o zeliščih, 2010).
Viri
Jagodič, B., 2004. Zdravilne zeli – Najboljše blago za zdravo telo. Maribor, Slomškova založba, 431 str.
Lambert Ortiz, Elisabeth, 1993. Enciklopedija zelišč, začimb in dišav: praktični vodnik za kuharske mojstre. Ljubljana, Domus, 286 str.
Velika knjiga o zeliščih. 2010. Logar, T (ur.). Ljubljana, Mladinska knjiga, 399 str.
