Osnovni podatki
Druga pogosta imena: citronova melisa, čebeloperka, matičnik, medenka, maternjak, matičnik,medeni list, rojevnica, srčna zel, medeni list
Ayurveda:
Goetheanistični pogled:
Družina: ustnatice (lamiaceae L.)
Angleško ime: Lemon balm
Rastišče:vzhodno Sredozemlje, zahodna Azija
Užitni deli: listi pred cvetenjem, eterično olje melise
Botanični opis rastline
Navadna melisa je trajnica. V zemlji ima vejnato korenino, iz katere se dviga več pokončnih štirioglatih, precej vejnatih stebel, visokih do 80cm. Vzdolž stebel so nameščeni veliki, nasprotni, pecljati, kosmati srčasto jajčasti listi. Ti so priostreni in po robu napiljeni. Vsa rastlina je pokrita s številnimi dlakastimi žlezicami, ki izločajo prijetno dišeče eterično olje. Rumenkasti ali rdečkasti cvetovi so zbrani v pazdušnih, navideznih vretencih. Cveti od junija do avgusta. ( Jagodic 2004, 180). Običajno so cvetovi navadne melise belorumene barve. (Kreft 2013, 45)
Rastišče
Največkrat jo gojijo, predvsem v toplejših območjih pa v bližini človeških bivališč rada raste tudi podivjano. (Papež Kristanc 2015, 82).
Navadna melisa ni izbirčna rastlina, vendar ima rada polno sonce do delne sence in vlažno zemljo, ki dobro odvaja vodo. Dobro raste tudi v loncih. ( Velika knjiga o zeliščih 2010, 73).
Razmnoževanje
Navadna melisa je trajnica, ki jo po navadi razmnožujejo s semeni, čeprav jo je lahko vzgojiti tudi s poleti in jeseni nabranimi potaknjenci ali z delitvijo korenin. Različice vzgojite iz vršičkov poganjkov, ki zlahka poženejo korenine, ali pa iz drugačnih potaknjencev. (Velika knjiga o zeliščih 2010, 73).
Različice
Medtem ko ima navadna oblika melise svež vonj po limoni, obstajajo različice, ki dišijo drugače, kot so » Lime« s pravim vonjem citronke, » Liquer« in » Citronella«, ki posnemata vonj citronelinega eteričnega olja in naj bi odganjala žuželke. Obstajata tudi dve privlačni barvni različici :«Variegata« je oblika z zlatim nadihom, » All Gold« pa ima spomladi popolnoma zlato listje. ( Velika knjiga o zeliščih 2010, 73)
Škodljivci in bolezni
Navadna melisa je občutljiva na pepelovko, zlasti na območjih, kjer je premalo pretoka zraka. (Velika knjiga o zeliščih, 73).
Nabiranje
Liste in celo rastlino nabiramo ob toplem vremenu, preden se rastlina razcveti. ( Jagodic 2004, 180).
Liste nabiramo pred cvetenjem, ker so takrat na višku svojih zdravilnih učinkovin. Da bi melisa ostala lepa zelena in aromatična roža, jo nabiramo dopoldne, preden jo razgreje sonce. Razgreti listi namreč pri sušenju počrnijo in s tem izgubijo svojo zdravilnost. Meliso porežemo dvakrat do trikrat letno. (Grilc 2010, 74). Liste nabiramo tik pred cvetenjem, saj naj bi bilo eterično olje najbolj koncentrirano. (Zdravilna zelišča in dišavnice 2008, 43) Ne nabiramo je v vlažnem vremenu, v primeru dežja naj minejo vsaj 3 dnevi od padavin, sicer bo sušenje in hramba melise težja. (izkušnje avtorice Karmen Bračič)
Sušenje in hramba
Nabrano rastlino povežemo v snope, ki jih posušimo v senci na prepihu. ( Jagodic 2004, 180)
Navadno meliso lahko sušimo v sušilnici pri temperaturi 30 stopinj Celzija, dokler ni suha. Pred uporabo potrgamo posušene liste od stebla in jih shranimo v zrakotesni posodi, papirnati vrečki, aluminijasti vrečki in shranimo na hladno temno mesto. (Izkušnje avtorice Karmen Bračič)
Rastlinske učinkovine
Navadna melisa vsebuje precej eteričnega olja, različne seskviterpene, manoterpenske glikozide,rožmarinsko kislino, triterpene in flavonoide, čreslovine, sluzi, itd. Sveži listi vsebujejo vitamine in razne encime.(Jagodic 2004, 180)
Tanini sestavljajo 7-11% rastline, pomembne so čreslovine, predvsem rožmarinska kislina, fenolkarbonske kisline- kavna kislina (4%) in flavonoidi (0,5%). Eterično olje ( od 0,05 do 0,3%), ki ga sestavljajo: citronelal, neral, geranial, imajo sedativno delovanje. Triterpenoidi kot so ursolna in oreanolna kislina imajo protivnetno in protimikrobno delovanje. ( Janeš, 2016)
Učinkovanje in uporaba
Vse učinkovine imajo antioksidativno in protivnetno (Herpes simplex) ter spazmolizno delovanje. (Janeš, 2016). Deluje na centralni živčni sistem kot pomirjevalo ( Kreft 2013, 30)
Vse snovi delujejo kompleksno in zelo dobro vplivajo na človeški organizem. Pomirjajo, krepijo živce, blažijo krče, vplivajo blagodejno na možgane, srce, prebavila in maternico. Eterično olje pospešuje potenje, blaži bolečine in zavira delovanje bacilov, bakterij, virusov in glivic. Čaj iz navadne melise pomirja živčna obolenja želodca in srca, pomaga proti nevrasteniji, histeriji, melanholiji, pa tudi proti motnjam v prebavi, krčem v črevesju, napenjanju, naduhi, glavobolu, itd. Ljudsko zdravilstvo čaj priporoča nosečnicam, ki jim je v prvih mesecih slabo in bruhajo. Poleg tega je čaj koristen kot poživilo pri duševnih in telesnih naporih. ( Jagodic 2004, 181).
Poleg tega melisa krepi organizem, izboljšuje koncentracijo in spomin. (Grilc 2010, 74). Melisa sprošča, blaži krče, pospešuje potenje, pomirja živce, zavira vnetja, in deluje antibiotično. Spodbuja prebavo in izločanje žolča ter odpravlja napenjanje (Zdravilna zelišča in dišavnice 2008, 43).
Farmakološke in klinične raziskave
Eterično olje je delovalo spazmolitično na izolirano črevesno in žilno steno budre, podgane in zajca. Izvleček in imel takšnega učinka, deloval pa je pomirjevalno, če so ga podgani injicirali intraperitonealno. V podobni raziskavi na miših takega učinka niso opazili. Ugotovili so, da se spojine iz izvlečka melise vežejo na nikotinske in muskarinske receptorje, izolirane iz človeških možganov. Melisa ima tudi protivirusni, protibakterijski, protivnetni in antioksidativni učinek.( Kreft 2013, 45 ).
Kliničnih raziskav je malo in še te so izvedene na malem številu prostovoljcev. V eni je sodelovalo 20 prostovoljcev, ki so prejemali 300, 600 ali 900mg izvlečka listov melise in le pri največjem odmerku 900mg se je izboljšala sposobnost koncentracije, poslabšal se je kratkoročni spomin, pomiritev je bila opažena pri najnižjem odmerku. V drugi kontrolirani s placebom je 18 prostovoljcev prejemalo 300 ali 600mg suhega vodno-metanolnega izvlečka, kjer se je pokazala nekoliko povečana odpornost na umetno povzročen psihološki stres, pri nižjem odmerku se je izboljšala miselna sposobnost. V tretji je sodelovalo 21 bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo, ki so prejemali 4 mesece 60 kapljic izvlečka melise, pri tem so se miselne sposobnosti bistveno izboljšale. ( Kreft 2013, 46)
V dvojno slepi, s placebom kontrolirani, randomizirani raziskavi so ugotavljali učinkovitost kreme, ki je vsebovala 1% suhega izvlečka melise, razmerje med drogo in izvlečkom je bilo 70:1.Sodelovalo je 66 bolnikov, pri katerih se je v preteklosti herpes pojavil vsaj petkrat letno. 34 bolnikov si je 5 dni šitrikrat dnevno mazalo poškodovano področje s kremo z meliso, 32 bolnikov pa je uporabljalo placebo. Po dveh dneh so bili znaki bolezni pri skupini, ki se je zdravila s pripravkom iz melise, značilno blažje oblike kot pri kontrolni skupini, zdravljenje je bilo krajše, ni prišlo do širjenja znakov na druge dele obraza ( Kreft 2013, 481).
Pripravki
Poparek: 1,5g do 4.5 g listov poparimo z 150ml vrele vode, enkrat do trikrat na dan. (Janeš, 2016) Tinktura: Liste namočimo v 45%-53% etanolu v razmerju 1:5, nato 2-6 ml tinkture uživamo 1-3 krat na dan. Zdravljenje naj traja 2 tedne, primerno je za ljudi nad 12 letom starosti. ( Janeš, 2016)
Olje: Sveže liste namočimo v čisto oljčno olje. 200g listov damo v steklenico s širokim grlom in prelijemo s pol litra olja. Dobro zaprto stekelenico postavimo za 4 tedne na toplo in nato pripravek precedimo. Ljudsko zdravilstvo olje priporoča za masažo proti revmi. ( Jagodic 2004, 181).
Količina eteričnega olja med letom močno niha, najvišja pa je avgusta. Pridobiva se z destilacijo z vodno paro( Kreft 2013, 45) Pravo hlapno olje, destilirano iz melise je izredno drago. V kozmetičnih melisinih pripravkih največkrat uporabljajo eterična olja s podobno sestavo in vonjem. Ta olja destilirajo iz različnih vrst limonskih trav ali posebne vrste po limoni dišečega evkalipta ( Toplak Galle 2015, 195).
Starejšo drogo uporabljamo za kopeli zaradi čreslovin, ki zelo pozitivno vplivajo na kožo. (Toplak Galle 2015, 195)
Opozorila
Nezaželeni učinki niso poznani. Interakcije niso poznane. Kontraindikacije: otroci pod 12 let. ( Janeš, 2016)
Uporaba
UPORABA V VETERINI
Iz melise, rožmarina, sivke in brina pirpravimo prašek za posipavanje proti bolham in drugim insektom. Čaj uporabljamo zunanje za obloge pri topih poškodbah in čirih ter notranje pri funkcionalnih motnjah želodca in črevesja ( Toplak Galle 2015, 197).
UPORABA V KOZMETIKI
Mazilo z navadno meliso deluje proti virusu herpes simplex. Pripravimo ga tako, da suhi vodni izvlecek ( DER 70:1) 1% uporabimo v ustrezni mazilni podlagi.( Janeš, 2016). Izvleček melise v kombinaciji s cinkovim oksidom uporabljamo za lajšanje težav pri herpesu. ( Kreft, 2013, 45)
Uporabimo lahko tudi eterično olje melise ali melisin izvleček za izdelavo balzama (vazelina). (Papež Kristanc 2015,82)
UPORABA V GASTRONOMIJI
Uporablja se v hladnih poletnih napitkih, izdelamo lahko melisin sirup ali bonbone (melisnice).
POSEBNOSTI
Ime izhaja iz grške besede melissa, ki pomeni čebela, lahko tudi med. Zaradi močnega vonja je namreč dobra vaba za čebele, privlači matice z roji, zato jo ponekod uporabljajo za zvabljanje rojev v panje. ( Kreft, 2013, 44)
Ena od redovnic bosonogih karmeličank v Parizu je sestavila recept za melisino žganje (melisine kapljice), ki jih še dandanes pošiljajo originalno pakirane kot nekoč. ( Grilc 2010, 74). Poleg melise pripravek vsebuje še limonino lupino, muškat, nageljnove žbice in cimetovo skorjo in se prodaja pod imenom Klosterfrau Melissengeist (Kreft 2013, 44)
Viri
Grilc, Mirjam, 2010:Zelišča z gore.Ljubljana: Kmečki glas
Jagodič, Boris, 2004: Zdravilne zeli Najboljše blago za zdravo telo. Maribor: Slomškova založba
Janeš, Damjan, 2016: Izročki predavanja za društvo Arnika. Ljubljana
Kreft, Samo,.2013: Sodobna fitoterapija. Ljubljana: Slovensko farmacevtsko društvo
Papež Kristanc, Andreja.,2015: Zeliščar na sprehodu. Ljubljana: Divja Rožca
Toplak Galle, Katja, 2015: Zdravilne rastline na Slovenskem. Ljubljana: Mladinska knjiga
Velika knjiga o zeliščih, 2010. Ljubljana: Mladinska knjiga
Zdravilna zelišča in dišavnice:zdravje in dobro počutje iz narave, 2008. Tržič: Učila International
